|
|
Ljubljana 2008 Razstava na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani povzema raziskovalno pot, ki je v zadnjih letih zarisala tocno dolocene in z lahkoto prepoznavne orise umetniške osebnosti, kot je Luca Suelzu. V tem je njegova prednost, predvsem ce pomislimo na zmedo, ki je zaznamovala razvoj italijanske figurativne umetnosti v letih, ki so sledila 80-im, saj je zasnovala serijo kreativnih napetosti, ki so v nekaterih primerih povzrocile zbleditev idividualnosti. V njegovih delih dobi svet mnoicnih medijev – mnoica signalov, ki se nam vrstijo pred ocmi na televiziji, v filmu in oglaševanju - nove pomene, glede na to da se umetnik izogiba odvecni kritiki banalnosti vsakdanjega ivljenja, da bi našel, se posebno v vsakdanji realnosti, formalen navdih, ki se v njegovih delih realizira v modulih prostorske razdelitve, v ritmu utripa navadnega ivljenja. Na ta nacin Suelzu povzdigne strukturo in geometricno notranjost stvari, ki se spreminjajo tako, kot se spreminjajo tocke opazovanja danega obstojencega dela. Na ta nacin nas serijska sekvenca stolov, v pokoncnem ali prevrnjenem poloaju, pripelje do razporeditve linij, ki ustvarijo v prostoru igro stevilnih kombinacij. Suelzu v svojem delu išce modularen ritem, ki se povzdigne v trenutku, ko se sreca s svetíobo, ki doloca »prisotnost« stvari v predmetih in situacijah. Po drugi strani pa scena poudari prav odsotnost, glede na to da so stoli prazni in nam izzivalno priklicejo nezasedenost med enim in drugim sedenjem, ter priloznosti, ki dolocijo zasedenost stola, v pricakovanju katere kraljuje tišina, globoka tišina; lahko bi rekli celo nerealna, ce ta dela ne bi pripadala hiperrealizmu. Kompozicijska matrica Luce Suelzuja obsega tudi poznavanje fotografije, vendar se umetnik posluuje samo tehnike zajema slike. Pri svojem delu uporablja poezijo, kjer niso utei, naslonjala stolckov, vrste narobe obrnjenih stolov in celada, nic drugega kot signali, ki nam sporocajo, da ima bistvo cloveka pomen tudi takrat, ko se zdi, da stopa iz scene. , Enzo Santese Luca Suelzu ivi in dela v italijanski Gorici. Pri slikanju uporablja olje na platnu in lesu. Njegova dela so zaznamovana z natancnostjo, ki se pribliuje fotografiji. |